-
1 help
[help] 1. verb1) (to do something with or for someone that he cannot do alone, or that he will find useful: Will you help me with this translation?; Will you please help me (to) translate this poem?; Can I help?; He fell down and I helped him up.) pomagati2) (to play a part in something; to improve or advance: Bright posters will help to attract the public to the exhibition; Good exam results will help his chances of a job.) pripomoči3) (to make less bad: An aspirin will help your headache.) ublažiti4) (to serve (a person) in a shop: Can I help you, sir?) pomagati5) ((with can(not), could (not)) to be able not to do something or to prevent something: He looked so funny that I couldn't help laughing; Can I help it if it rains?) (ne moči si) pomagati2. noun1) (the act of helping, or the result of this: Can you give me some help?; Your digging the garden was a big help; Can I be of help to you?) pomoč2) (someone or something that is useful: You're a great help to me.) pomoč3) (a servant, farmworker etc: She has hired a new help.) sluga, hlapec4) ((usually with no) a way of preventing something: Even if you don't want to do it, the decision has been made - there's no help for it now.) ni pomoči•- helper- helpful
- helpfully
- helpfulness
- helping
- helpless
- helplessly
- helplessness
- help oneself
- help out* * *I [help]nounpomoč, pomočnik; American služkinja, hišna pomočnica, sluga, hlapec; familiarly porcija (jedi); figuratively pripomočekhe is a great help — zelo pomaga, je v veliko pomočII [help]transitive verbpomagati, podpreti, podpirati; pripomoči, prispevati; (u)blažiti; (s can in neg) ne moči se upirati, si pomagati, preprečiti, se izogniti; ponuditi, podati (pri mizi)I cannot help it — ne morem pomagati, sem nemočendon't be late if you can help it — ne ostani delj, kot je potrebnodon't do more than you can help — napravi le tisto, kar morašI cannot help laughing — moram se smejati; ne morem si kaj, da se ne bi smejalhow could I help it? — kaj sem jaz mogel za toto help o.s. to s.th. — postreči si s čim, prisvojiti si kaj, ukrastito help s.o. to s.th. — ponuditi komu kaj (pri mizi), postreči komu s čim -
2 past
1. adjective1) (just finished: the past year.) pretekli2) (over, finished or ended, of an earlier time than the present: The time for discussion is past.) izteči se3) ((of the tense of a verb) indicating action in the past: In `He did it', the verb is in the past tense.) preteklik2. preposition1) (up to and beyond; by: He ran past me.) mimo2) (after: It's past six o'clock.) čez3. adverb(up to and beyond (a particular place, person etc): The soldiers marched past.) mimo4. noun1) (a person's earlier life or career, especially if secret or not respectable: He never spoke about his past.) preteklost2) (the past tense: a verb in the past.) preteklik•- the past* * *I [pa:st]adjectiveminuli, prejšnji, pretekligrammar past participle — pretekli deležnikgrammar past tense — pretekli čas, preteritumgrammar past perfect — predpretekli časII [pa:st]adverbmimo, čez meroIII [pa:st]nounpreteklost; prejšnje življenje; grammar pretekli časIV [pa:st]preposition (časovno) čez ( half past seven pol osmih, she is past forty ima čez 40 let); figuratively brez, izven (dosega, območja, področja)past endurance — neznosen, nevzdržencolloquially I wouldn't put it past him — to bi mu zlahka pripisal -
3 ounce
((usually abbreviated to oz when written) a unit of weight, 28.35 grammes.) unča* * *I [áuns]noununča (trgovska utežna mera 28,35 g; za zlato in srebro 31,1 g); figuratively trohicaII [áuns]nounzoology snežni leopard; poetically ris
См. также в других словарях:
vèč — prisl. (ȅ) 1. izraža večjo količino ali mero, ant. manj a) s samostalnikom: imeti več časa; zahtevati več denarja kot drugi; govoriti z več ljudmi; imeti več škode kot koristi; srečati se po več kot desetih letih / podražiti za več kot sto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomóč — i in í ž (ọ̑) 1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žláhta — e ž (ȃ) 1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani 2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta ● pog. fant je naša žlahta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sôsed — in sósed éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ; ọ ẹ) 1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
náda — e ž (ȃ) knjiž. upanje, pričakovanje: nada se mu je izpolnila, uresničila; gojiti, imeti, vzbujati nade; star. staviti nade v koga; ekspr. goljufive, prazne nade; velike nade / ekspr. ali je še kaj nade na zmago / to je rekel v nadi, da ga bodo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raztŕgati — am stil. tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil // narediti, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stŕgati — am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄) 1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti // potegujoč z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rúka — rúk|a ž 〈D L rúci, N mn rȗke, G r‹kū/ ā razg.〉 1. {{001f}}anat. a. {{001f}}jedan od gornjih udova ljudskog tijela od ramena do vrhova prstiju [lijeva ∼a; desna ∼a] b. {{001f}}šaka (od zglavka do prstiju) [baciti ispod ∼e, sport u boćanju baciti… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
